Glavni opozorilni znaki lišmanioze pri psih vključujejo kožne lezije (zlasti okoli oči), nepojasnjeno izgubo teže in letargijo. Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena, saj lahko inkubacijska doba traja več mesecev.
Če s svojim psom pogosto dopustujete v sredozemskih državah ali na Jadranu, je vaš ljubljenček lahko še bolj izpostavljen lišmaniozi.
Lišmanioza je bolezen, ki je široko razširjena na območju Južne Evrope , vključno z državami, kot so Slovenija, Hrvaška, celoten Balkan, Španija, Portugalska, južna Francija, Italija in Grčija.1
Najsi bo, da ostajate v svoji državi ali potujete v sosednje države, je dopust s psom lahko čudovita izkušnja.
Ni vam treba zapravljati za hotele za pse, ne skrbi vas, ali se bo vaš ljubljenček počutil osamljenega, poleg tega pa so tudi fotografije z dopusta videti veliko bolje. Danes s svojimi štirinožnimi prijatelji dopustujemo lažje kot kdajkoli prej, zato moramo poznati vplive lišmanioze na pse in znati prepoznati njene simptome.
Lišmanioza se pojavlja v krajih s toplim podnebjem, saj parazita, ki povzroča bolezen (Leishmania infantum), prenašajo peščene muhe. Samica peščene muhe (podobno kot navadni komar) večkrat piči svojo žrtev, se hrani s krvjo okužene živali in tako prenaša parazita na naslednjo tarčo.
Glede na simptome je lišmanioza lahko visceralna (prizadene notranje organe) ali pa povzroča težave s kožo; to pomeni, da je pes lahko ogrožen na različne načine. Tukaj je nekaj najpogostejših simptomov:
Težave s kožo
Pri vsakem psu z lišmaniozo se razvije visceralna (notranja) oblika bolezni, pri večini pa se simptomi pojavijo tudi na koži. Tipični simptomi kožne oblike lišmanioze so luskasta, srbeča in razpokana koža ter izguba dlake in pojavbrezdlačnih mest. To se najpogosteje opazi okoli pasjih ust, smrčka, ušes in oči ali na predelu kolen in komolcev. Opaziti je mogoče tudi odebelitev in otrdelost tkiva smrčka in blazinic na tacah, kar imenujemo hiperkeratoza. Dlaka okuženega psa je običajno v slabem stanju, zaradi razpokane kože pa lahko pride tudi do krvavitev.
Izguba teže in slab apetit
Visceralna lišmanioza prizadene notranje organe, zaradi česar pes začne hujšati, njegovo splošno stanje pa lahko postane zelo slabo. Bezgavke lahko otečejo, vranica se lahko poveča, vse to pa lahko privede do odpovedi ledvic. Pojavijo se lahko tudi bolečine v mišicah, vnetja sklepov in otekanje mod. Simptomi poškodb organov vključujejo izgubo teže, hudo pomanjkanje apetita in kronično drisko. Brez ustreznega zdravljenja se lišmanioza lahko konča s smrtjo.
Otečeni sklepi
Pri okuženih psih lahko pride do otekanja sklepov ali nog; zato je treba pse z vnetjem sklepov, ki so bili izpostavljeni tveganju, testirati na lišmaniozo.
To lahko spremljata povišana telesna temperatura in opazna oslabelost. Lišmanioza lahko v telesu psa miruje več mesecev ali celo let, ne da bi se pojavili jasni simptomi. Nekateri psi se lažje, drugi pa težje branijo pred boleznijo. Vnaprej ni mogoče vedeti, kako se bo posamezen pes odzval na okužbo.
Preventivni ukrepi
Pred okužbo lahko vašega psa zaščitite na več različnih načinov. Priporočljivo je zmanjšati tveganje za pike peščenih muh z uporabo odobrenih repelentov, ki so namenjeni psom.
Peščene muhe so najbolj aktivne ob mraku in zori, zato se izogibajte večernim sprehodom – zlasti v gozdnatih območjih, parkih in vrtovih – ter psa med dopustom ne puščajte spati na prostem.
Diagnosticiranje lišmanioze je zahtevno, zato se vedno posvetujte z veterinarjem, če sumite, da je vašega psa pičila peščena muha, ali če opazite simptome, ki bi lahko kazali na bolezen.
Ali ste vedeli?
Lišmaniozo prenašajo samice peščenih muh (samci ne pičijo). Samice odlagajo jajčeca na skale v bližini rečnih bregov. Ko se ličinke izležejo, izločijo sluzasto svilo, s katero se pritrdijo na skalo.
